Drago nam je da sa Vama, možemo podeliti vest, da se našoj akciji pridružio, još jedan kolega.
Naš novi kolega, će pisati pod pseudonimom, a što je u novinarstvu dozvoljeno .
Opstina Suto Orizari, spored procenkite ziveeat odkolu 22 000 iljadi ziteli,
80 % od niv se Romiostanatite
Dve osnovni ucilista OU“Brakja Ramiz-Hamid“,OU „26 Juli“vo koje pred 20 godini kako mnozinski ucenici bile romski deca
I sega realnosta se gleda vo ova opstina generalno 55% se pod socijalna zastita ,bez profesionalna orientacija sto ukazuva na nivnoto nivo na obrazovanie
Romskiot faktor X
Edna od najgolemite romski naselbi,i prva romska Opstina Suto Orizari,spored procenkite ziveeat odkolu 22 000 iljadi ziteli,80 % od niv se Romi
ostanatite se Albanci,Makedonci i ostanati. Vo naselbata postojat
dve osnovni ucilista OU“Brakja Ramiz-Hamid“stacioniran na gorniod del na
naselbata, vo koja pretezno ucat romski deca,i OU „26 Juli“vo koje pred 20 godini kako mnozinski ucenici bile romski deca.
No po formiranjeto na opstinata,ova skolo go zazemaa Albanci,koji so
svojata poznata primena metoda na zaplasuvanje gi prinudija roditelite Romi da gi otpisat i zapisat svojite deca vo gornoto uciliste.
.
Se pretpostavuva deka togasniot prv gradonacalnik vo dogovor so sovetnicite Albanci im go ostapi ova uciliste na Albancite.
Od moji izvori doznav deka vo ucilisteto „26 Juli“trebalo da ucat site
ziteli koji se naogjaat od levata strana na glavnata ulica „Shuto Orizari“,i toa bilo glasano na sovetot na opstinata..
Najverojatno toa ostana vo dokmentot na opstinata,a vistinata izleze na videlo koga Albancite sovetnici ,togas vo mal broj iskoristija prilika
da postavat Albanec direktor na,da se formira paralleki na albanski jazik,
ucilistetoi taka leka poleka ova uciliste stana pretezno albansko uciliste,
vo koja i direktorot i nastavnicite Albanci ucestvuvale vo edna tepacka na eden
Rom roditel koj samo go branese svojo sin od albanskite deca napagjaci.
Od togas navaka ovoj slucaj nee sankcioniran a liceto koje bese pretepano od strana na direktorot i nastavnicite bil podlozen na telefonski i licni zakani po negoviot zivot i zivotot na negovoto semejstvo..
Ovoj nastan se imalo sluceno pred nekolku godini.
Ova e samo eden od mnogute nastani koji pridonesoa mnogu romski deca od strav i maltretiranje sto od nastavnickiot kadar sto od ulicnite
albanski mangupi da go naustat ucilisteto i se zapisat vo drugoto gorno skolo, ostavajki im go
skoloto koje od 1974. godina od koga bil izgradeno bilo pretezno romsko so 90 procdenti na romska populacija..
Edno drugo prasanje koje cesto si go spomnuvav porano e vrzano so ucenicite osnovci od OU“Brakja Ramiz-Hamid“,zosto ovie deca generalno
po zavrsuvanje na osnovnoto obrazovanie nemaa namera za nivno ponatamosno obrazovanie,sto nee slucaj so decata Romi koji ucat vo drugi
sredini i vo drugi gradovi kade pretezno se Makedonci?
Ona sto go imam dobieno kako informaciji e nestrucniot nastaven kadar,koji poradi diciplinski merki se prefrleni vo ova uciliste,nedovolen
moral da gi obrazuvaat samo romskite deca,kako i skrienata diskriminacija(moje mislenje:“Ostavi gi niv im e dovolno da znaat da citat i pisuvaat).
I sega realnosta se gleda vo ova opstina generalno 55% se pod socijalna zastita ,bez profesionalna orientacija sto ukazuva na nivnoto nivo na obrazovanie..
Blagodarenie na nasite demokratski izbrani politicki faktori (mislam na romskite) vrzopot na glavata uste povekje ke go stegame, sinus bolkata
koja ja custvuvaat generalno nasiot narod e blagodarenie na nasiot poliiticki faktor.
Mozes
Jekh taro najbare romane komune si thaj i kupatni Šuto Orizari, trujal bioficijalno sttistika ote
dživdinena paše 22 000 mile manuša, lendar 80 procentia si Roma,thaj javera maškar dizutne.
Duj fundavne sikljovne „Phralja Ramiz thaj Hamid“ so si stacionirimi ani
upruni mahala thaj FS „26 Juli“
Kaja avgo romani komuna kote so 55 procentora Roma si
tela ko socijalno pomaškariba, bizo profesionalno orientacija
so sikavela lengiri kišli edukacija
Romano faktor X
Jekh taro najbare romane komune si thaj i kupatni Šuto Orizari, trujal bioficijalno sttistika ote
dživdinena paše 22 000 mile manuša, lendar 80 procentia si Roma,thaj javera maškar dizutne.
Ani akaja kupatni isi duj fundavne sikljovne „Phralja Ramiz thaj Hamid“ so si stacionirimi ani
upruni mahala thaj FS „26 Juli“stacionirimi ko teluno kotor e kupatnake.
Ki akaja sikljovni angleder 20 berša siklovena sine but romane čhave, numa palako formiribe
komuna Šuto Orizari, akaja fundavni sikljovni lena la o Čibane thaj ple pendžarde metodoligikaja
sar soj maribe thaj darakeribe sukcesingje te len la
upre peste, adaleja so o romane jerije ikavge
pumare čhaven adatar thaj hramosarde len ani
upruni sikljavni.
Bašo akava hali o džiani delape misal kaj o avgo
tegarutno šerutno e komunakoro dengja la e
Čibanenge.
Akava ni najhari na sine čivdo ano
komunakoro konsili, a kova so angja decisia kote so
vakerelpe kaj sa o čave kola so dživdinena tari
manzo rig e šerutne dromeske Šuto Orizari valjani
te džan ki teluni sikljavni, okola so dživdinena tari banzo rig e dromeske ki upruni sikljavni.
O čačipe iklilo tega kana ki akaja sikljavni si anavkerdo direktori čibano, thaj rekonstruirimo kadro
kova so angja 99 procentorqa čhibane.
I sum džala dži adari kote so sa akav so si dendo nane dendo
bizo khanči.
Akaja siklljavni sikavgja piri medoda sar te palden e romane čaven adatar.
Adava čipotisalilo angleder nekobor berša keda jek romano jeri
alo ani sikljavni te del fuhalin bašo plo
mardo čavo.Ko than te denle informacie o direktori thaj o sikavne čibane pele te marenle, ko sal
disave nakle dakikia angli sikljavni ale nekobor džipija čibanecar kola sine hazri maribaske.
Akaja čipota ačili bi-sankcionirimi,a o rpmano jeri sine but puti akardo ano telefoni akošlo thaj dende leske sa zorale lafija bašo
leskoro thaj leskere familiakoro dživdipe.
Jekh javer phučiba so isiča,a so na mekela ma rahati,i konstatcija dži koja so aljum a koja somikljola taro pučiba:“Soske o romane čave gndinava generalno kola so agorujnena ani sikljovni
„Phralja Ramiz thaj Hamid“ nane len nijeti te džan poadari ki pli edukacija, so nane vi agjar e
romane čavencar kola so sikljovena ano javera sikljovne kote so si gadžikane čave?
O džovapi so arakhljum si o bi-profesionalizmo taro sikavne, kola so bašo diciplinsko problemora si bičavde ki akaja sikljovni thaj
lengoro bi-moralipe te den kvalitetnikani edukacija e romane
čaven, thaj(miri misal si muk ajde akalenge si kharna te sikljoven te drabaren thaj te hramonen) anela asavki deredža.
Tari akaja garavdi diskriminacija dikelape avdive o realnikano dživdipe ki akaja avgo romani komuna kote so 55 procentora Roma si
tela ko socijalno pomaškariba, bizo profesionalno orientacija
so sikavela lengiri kišli edukacija.
Ko šukrikeribe amare demokratikane alusarde romane faktoreske, akala Roma panda pobut ka den
zori e čalmaja ano piro šero, thaj e sinuseskiri dukh ka dukhal panda pozorale.
MOZES
Nema komentara:
Objavi komentar